REGRES V NEDENARNI OBLIKI, ALI JE DOVOLJEN?

Na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih je regres pravica vseh zaposlenih, pri čemer je ta neločljivo povezana s pridobitvijo pravice do letnega dopusta. To pomeni, da delavec s sklenitvijo delovnega razmerja pridobi tudi pravico do letnega dopusta in posledično zaradi tega pridobi tudi pravico do regresa za letni dopust.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, ki se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Se pa lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

V kolikor delavec ni bil zaposlen celot leto,  ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta in  ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona.

Zakon o delovnih razmerjih ne vključuje določbe prepovedi za regres v nedenarni obliki, vendar pa v 1. odstavku 131.  člena določa obveznost izplačila regresa, kar pomeni, da mora biti regres v denarni obliki. Delodajalec je načeloma dolžan regres izplačati v denarni obliki, vendar obstajajo izjeme in sicer je regres za letni dopust v nedenarni obliki možen le v primerih, kjer to določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Potrebno je preveriti določbe posamezne kolektivne pogodbe, saj so določbe tega določila v kolektivnih pogodbah relativno redka.

Velja pa omeniti, da kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v 79. členu določa, da je delodajalec dolžan plačati regres za letni dopust, kot ga določa zakon. Delodajalec lahko izplača del regresa v nedenarni obliki. V primeru, da izplača del regresa v nedenarni obliki znaša regres za letni dopust od 1. 1. 2021 dalje 1024,24 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55 % tega zneska.

V primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki, je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, s katero je delavcu omogočen nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.

Pri izplačilu regresa je namreč odločilno predvsem to, kako posamezna kolektivna pogodba ureja različna druga plačila, do katerih so delavci upravičeni. Če kolektivna pogodba navedeno pravico delavcev določa v denarni obliki, potem jo je posamezni delodajalec, ki ga zavezuje ta kolektivna pogodba, dolžan izplačati v denarju in ne v bonih ali kakršnih koli drugih nedenarnih oblikah. Če pa kolektivna pogodba določa možnost nedenarnega regresa, potem ima delodajalec tudi možnost, da se odloči za obliko nedenarnega regresa, kot jo določa kolektivna pogodba, ki ga kot delodajalca tudi zavezuje.

Delodajalec in delavec sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja dolžna upoštevati določbe ZDR-1 in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca.  Pri tem se delavec in delodajalec ne moreta dogovarjati za pravice pod ravnijo zakonsko določenih oziroma s kolektivno pogodbo dogovorjenih pravic. Gre namreč za omejitev avtonomije pogodbenih strank, ki je značilna za delovno pravo, saj je prav z njo zaščitena šibkejša pogodbena stranka, to je delavec, kot to izhaja izb 9. člena ZDR-1.

Vir: ZDR

www.findinfo.si

Tea Gruden

Projekt »Spot Goriške regije 2018–2022« je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si